|
Lepo pozdravljeni na naši spletni strani! |
|
Zaradi pomanjkanja skavtov od letošnjega leta dalje v Idriji skavtstvo ohranja tako zvana Samoiniciativna skavtska skupina Idrija ali krajše SISSI :D. Sestavljamo jo šest skavtov starih od 17 do 20 let in zaenkrat žal ne sprejemamo novih članov :( . Srečujemo se na 14 dni v Idriji. Letos smo se udeležili že nekaj skavtskih dogodkov; Jakec, orientacijsko tekmovanje, Luč miru iz Betlehema, razdeljevanje Luči miru v Godoviču in na Gorah, februarja smo šli na zimovanje v okolico Ilirske Bistrice... |
|
|
Sprejem LMB 2010 v Podnanosu |
|
V nedeljo, 12. decembra minulega leta, smo se preostanek idrijskih skavtov (→SISSI) odpravili v Podnanos pri Ajdovščini po LMB (t.j. Lučko miru iz Betrlehema). Tamkajšnji skavti so nas popeljali do cerkve v Podnanosu. Po poti je vsak sestavljal svojo lučko, ki so jo letos okronali še z nazivom EKO lučka, saj so plastične prejšnjih let zamenjali s steklenimi. Te so glede na naše izkušnje plamen bolje zavarovale pred vetrom (pozor: pred vetrom, ne pa nujno tudi pred Podnanoško burjo).
V cerkvi je vse zbrane pozdravil škof Bizjak nato pa prepustil besedo duhovniku Marku Rijavcu, ki nas je v temi z eno samo lučko spodbudil, da te drobne lučke prinesemo med ljudi, da začutijo drobceno svetlobo in toplino in jo tudi oni delijo naprej.
Tradicionalno pa smo tudi letos idrijski skavti ponesli LMB na Hleviše (več o tem drugje).

SISSI in LMB pred podnanoško cerkvico |
|
Kako pa je bilo letos na Hlevišah? Šest nas je ostalo, idrijskih skavtov, ampak smo zvesti tradiciji, zato smo tudi letos mirno betlehemsko lučko izpostavili vsem neprijetnostim zimskega vetriča (s preizkušeno tehniko kloniranja mu je še enkrat več uspešno kljubovala) in jo ponesli na ponos idrijskih planincev Hleviše. Odziv na pozno vabilo bivšim sončnim rudarjem je bil ... No, veseli smo bili Urške Cigaletove, ki nam je pomagala pri podvigu. Kot se domoljubnemu skavtu spodobi, smo proslavili tudi okroglo obletnico plebiscita za samostojnost in to tako, da smo poleh lučke na grib ponesli tudi slovensko zastavo in na vrhu zapeli himno. Zadnji, nič manj pomemben del tradicije je pomenil gretje v hleviški koči, kjer so nam spet prijazno postregli s čajem in piškoti.

|
|
|